SEO Blog

STOJEČA VODA - ODSEVI IZ MOKRIŠČ

2025-09-08T17:34:29+00:00

STOJEČA VODA, Odsevi iz mokrišč - bibliografija

Uvod

Od kod so avtorji črpali znanje za pisanje knjige Stoječa voda, Odsevi iz mokrišč? Gotovo si podatkov niso izmislili – a lahko dvomimo o njihovi resničnosti?

Kaj je bibliografija?

Da bi razlikovali med resničnimi in dvomljivimi, nepopolnimi ali napačnimi informacijami ter informacijami, ki jih še vedno raziskujejo (in jih je treba zato še potrditi), se moramo sklicevati na to, kar trdijo številni znanstveniki, medsebojno povezani prek svojih člankov.

Kje najdemo te članke? V revijah! Vendar ne v tistih s polic kioskov, temveč v znanstvenih revijah, ki jih izdajajo univerze in druge raziskovalne ustanove.

In kako smo lahko prepričani, da je tisto, kar v teh revijah objavijo raziskovalci, resnično? Članke preberejo še drugi znanstveniki, ne da bi razkrili avtorja besedila (da bi se izognili kakršnemu koli vplivanju). K besedilu napišejo svojo recenzijo – ga torej strokovno ocenijo in ga tako podprejo ali zavrnejo. Revije, ki uporabljajo ta način (poimenovan strokovni pregled, angl. peer Review), so pogosto najbolj zanesljive.

Podlaga raziskovalnega dela je torej znanstvena metoda – metoda dela, izoblikovana v dolgoletni zgodovini raziskav, ki znanstvenikom omogoča, da oblikujejo hipoteze, jih preverijo in opišejo svoje poskuse tako, da jih (vsaj v teoriji) lahko vsakdo ponovi in jih tudi sam preveri.

Naj povzamemo: bibliografija je seznam znanstvenih člankov, ki so jih avtorji pregledali in iz katerih so uporabili informacije za pisanje knjige.

Ampak ti članki so vsi v angleščini !!?

Večina znanstvenih člankov s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike je napisana v angleščini. Angleščino uporabimo zato, da nas razumejo po vsem svetu in da se izognemo nenatančnim prevodom. Zato je znanje angleščine tako pomembno za vsakogar, ki želi postati znanstvenik!

Bibliografija

Kaj pomenijo posamezni podatki v bibliografiji?

Navajamo primer:

Gaston, K.J., Duffy, J.P., Gaston, S. et al. Human alteration of natural light cycles: causes and ecological consequences. Oecologia 176, 917–931 (2014). https://doi.org/10.1007/s00442-014-3088-2

Gaston, K.J., Duffy, J.P., Gaston, S. et al.
K. J. Gaston, J. P. Duffy in S. Gaston so trije glavni avtorji tega članka.
et al.
V latinščini "in drugi", to je: so še drugi avtorji, ki so izpuščeni zaradi pomanjkanja prostora.
Human alteration of natural light cycles: causes and ecological consequences – naslov prispevka.

Oecologia – ime revije.
176 – številka izdaje.
917–931
To so strani knjige, v kateri je objavljen ta članek.
(2014) – leto izdaje.
https://doi.org/10.1007/s004402-014-3088-2
DOI je digitalni identifikator predmeta (angl. digital object identifier). Vsak članek bi moral imeti svojega, saj nam omogoča, da najdemo članek. To je kot koda ISBN knjige.

Bibliografija knjige STOJEČA VODA

Ta bibliografija je nekoliko drugače oblikovana. Vire ni bilo mogoče dodati neposredno v besedilo knjige, saj bi bilo moteče in težko berljivo.

Vse spletne strani so bile dostopne dne 08.09.2025

Stran 7
Agencija za varstvo okolja Združenih držav (1988), America's wetlands. Our vital link between land and water..
https://www.epa.gov/sites/default/files/2021-01/documents/wetlands_our_vital_link_between_land_water.pdf

Stran 8
Fabio Stoch (2005), Pozze, stagni e paludi · Le piccole acque, oasi di biodiversità, Museo Friulano di Storia Naturale Udine, ISBN 88 88192 19 0

Stran 20
Agencija za varstvo okolja Združenih držav (2024), Learn about Harmful Algae, Cyanobacteria and Cyanotoxins
https://www.epa.gov/habs/learn-about-harmful-algae-cyanobacteria-and-cyanotoxins

Stran 20
NRDC (2020), Toledo’s Blooming Algae Crisis
https://www.nrdc.org/stories/toledos-blooming-algae-crisis

Stran 20

Carla S.S. Ferreira et al. (2023), Wetlands as nature-based solutions for water management in different environments, Current Opinion in Environmental Science & Health, Volume 33 2023
https://doi.org/10.1016/j.coesh.2023.100476

Stran 23
Hafner, Albert. (2015). Neolithic and Bronze Age lakeside settlements in the Alpine region Threatened archaeological heritage under water and possible protection measures – Examples from Switzerland and Southern Germany.

http://dx.doi.org/10.11588/hr.2008.0.19882

Stran 27
Peach, Daniel A. H., Gries, Gerhard (2020), Mosquito phytophagy – sources exploited, ecological function, and evolutionary transition to haematophagy, Entomologia Experimentalis et Applicata
https://doi.org/10.1111/eea.12852

Stran 27
Peach, D.A.H., Gries, R., Zhai, H. et al. (2019), Multimodal floral cues guide mosquitoes to tansy inflorescences. Sci Rep 9, 3908 (2019).

https://doi.org/10.1038/s41598-019-39748-4

Stran 27
Chandel, A., DeBeaubien, N.A., Ganguly, A. et al. (2024), Thermal infrared directs host-seeking behaviour in Aedes aegypti mosquitoes. Nature 633, 615–623.

https://doi.org/10.1038/s41586-024-07848-5

Stran 27
Gates, B. (2014), The deadliest animal in the world
https://www.gatesnotes.com/Most-Lethal-Animal-Mosquito-Week

Stran 38
Lemke, S., & Vilcinskas, A. (2020). European Medicinal Leeches-New Roles in Modern Medicine. Biomedicines, 8(5), 99.

https://doi.org/10.3390/biomedicines8050099

Stran 40
Puttock A, Graham HA, Ashe J, Luscombe DJ, Brazier RE. Beaver dams attenuate flow: A multi-site study. Hydrological Processes. 2021; 35:e14017.

https://doi.org/10.1002/hyp.14017

Stran 52
Chiumento G, Osinski A, DeVoe K, et al. Notes from the Field: Outbreak of Cryptosporidiosis Among Collegiate Swimmers and Evidence of Secondary Transmission — Massachusetts and Rhode Island, 2023. MMWR Morb Mortal Wkly Rep 2023;72:734–735. DOI: http://dx.doi.org/10.15585/mmwr.mm7226a7

Stran 52
United States Environmental Protection Agency (2021), Stormwater Best Management Practice: Bioretention (Rain Gardens).
https://www.epa.gov/system/files/documents/2021-11/bmp-bioretention-rain-gardens.pdf

Stran 52

Leifeld, J., Menichetti, L. (2018), The underappreciated potential of peatlands in global climate change mitigation strategies. Nat Commun 9, 1071. https://doi.org/10.1038/s41467-018-03406-6

Stran 52

UN environment programme (2019), Peatlands store twice as much carbon as all the world’s forests
https://www.unep.org/news-and-stories/story/peatlands-store-twice-much-carbon-all-worlds-forests

Stran 52

Nicholas T. Girkin, Hannah V. Cooper, et al. (2022), Tropical peatlands in the Anthropocene: The present and the future, Anthropocene, Volume 40. https://doi.org/10.1016/j.ancene.2022.100354

Stran 56

Siddharth Narayan, Michael W. Beck et al. (2016), The Effectiveness, Costs and Coastal Protection Benefits of Natural and Nature-Based Defences, PLOS ONE. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0154735

Stran 56

Ramsar (2018), Wetlands – world’s most valuable ecosystem – disappearing three times faster than forests, warns new report
https://www.ramsar.org/news/wetlands-worlds-most-valuable-ecosystem-disappearing-three-times-faster-forests-warns-new

Stran 56
Kirsten Schuyt, Luke Brander (2004), Living Waters - Conserving the source of life, WWF.
https://www.cbd.int/financial/doc/wwf-wetlandsvalues2004.pdf

Stran 56

CBD (2016), Wetlands and Sustainable Livelihoods
https://www.cbd.int/waters/doc/wwd-2016-press-brief-en.pdf

Popravki napak

V pripravo knjige smo vložili veliko truda, vendar je še vedno mogoče, da smo kaj spregledali! Če najdete kakršne koli tipkarske napake ali netočnosti, nam to sporočite na naslov: pipinova.knjiga@gmail.com. Za eventuelne napake se opravičujemo.

SVETLOBA, Kdo je skril zvezde?

2024-11-26T14:28:49+00:00

ZNANSTVENI ČLANKI IN BIBLIOGRAFIJA

Uvod

Od kod so avtorji črpali znanje za pisanje knjige Svetloba. Kdo je skril zvezde? Gotovo si podatkov niso izmislili ...

Kaj je bibliografija?

Da bi razlikovali med resničnimi in dvomljivimi, nepopolnimi ali napačnimi informacijami ter tudi ugotovitvami, ki jih še vedno raziskujejo, se moramo sklicevati na to, kar so ugotovili številni znanstveniki v svojih člankih.

Kje najdemo te članke? V znanstvenih knjigah in revijah, ki jih izdajajo univerze in druge raziskovalne ustanove.

In kako smo lahko prepričani, da je tisto, kar v teh revijah objavijo raziskovalci, resnično? Članke raziskovalcev preberejo drugi znanstveniki, ne da bi vedeli, kdo je avtor besedila. Tako se izognejo kakršnemu koli vplivu. K besedilu napišejo svojo recenzijo, ga torej strokovno ocenijo in ga tako podprejo ali zavrnejo. Revije, ki uporabljajo tovrsten strokovni pregled, angl. peer Review, so pogosto najbolj zanesljive.

Podlaga raziskovalnega dela je torej znanstvena metoda. To je metoda dela, ki so jo izoblikovali v dolgoletni zgodovini raziskav, in znanstvenikom omogoča, da oblikujejo hipoteze, jih preverijo in opišejo svoje poskuse tako, da jih lahko, vsaj v teoriji, vsakdo ponovi in preveri.

Bibliografija je torej seznam znanstvenih člankov, ki so jih avtorji knjige pregledali, in iz katerih so črpali informacije za pisanje knjige.

Ampak ti članki so vsi v angleščini!!?

Bibliografija

Kaj pomenijo posamezni podatki v bibliografiji?

Primer:

Gaston, K.J., Duffy, J.P., Gaston, S. et al. Human alteration of natural light cycles: causes and ecological consequences. Oecologia 176, 917–931 (2014). https://doi.org/10.1007/s00442-014-3088-2

Gaston, K.J., Duffy, J.P., Gaston, S. et al.
K. J. Gaston, J. P. Duffy in S. Gaston so trije glavni avtorji tega članka.
et al.
V latinščini "in drugi", to je: so še drugi avtorji, ki so izpuščeni zaradi pomanjkanja prostora.
Human alteration of natural light cycles: causes and ecological consequences. To je naslov prispevka.
Oecologia – ime revije.
176 – številka izdaje.
917–931
To so strani v reviji, na katerih je objavljen ta članek.
(2014) – leto izdaje.
https://doi.org/10.1007/s004402-014-3088-2
DOI je digitalni identifikator predmeta (angl. digital object identifier). Vsak članek bi moral imeti svojega, saj nam omogoča, da najdemo članek. To je kot ISBN koda knjige.

Bibliografija knjige SVETLOBA. Kdo je skril zvezde?

Ta bibliografija je nekoliko drugače oblikovana. Vire ni bilo mogoče dodati neposredno v besedilo knjige, saj bi bilo moteče in težko berljivo.

Stran 5
Umetna svetloba slabo vpliva tudi na človeka, saj zaradi nje slabše spimo in zato lahko tudi zbolimo.

Gaston, K.J., Duffy, J.P., Gaston, S. et al. Human alteration of natural light cycles: causes and ecological consequences. Oecologia 176, 917–931 (2014).
https://doi.org/10.1007/s004402-014-3088-2

Ameriško zdravniško združenje, poročilo Sveta za znanost in javno zdravje. (2016)
https://www.ama-assn.org/sites/ama-assn.org/files/corp/media-browser/public/about-ama/councils/Councils%20Reports/Council-on-science-public-health/a16-csaph2.pdf

Stran 6
V Sloveniji je prva električna luč zasvetila 4. aprila 1883 v Mariboru, komaj štiri leta po Edisonovem izumu žarnice, leta 1888 pa smo dobili prvo javno razsvetljavo.

ELEKTROTEHIŠKO DRUŠTVO MARIBOR, Prva električna žarnica. 2024
https://www.https://ed-mb.si/?page_id=4600

Stran 10
Kmečka lastovka: … premočna svetloba ji pogosto krati spanec.

Amichai, E., Kronfeld-Schor, N. Artificial Light at Night Promotes Activity Throughout the Night in Nesting Common Swifts (Apus apus). Sci Rep 9, 11052 (2019).
https://doi.org/10.1038/s41598-019-4754-3

Stran 12
Kos: Ker umetna svetloba odvrača njihove plenilce, preživi veliko več mladičev, zato so se kosi v mestih zelo namnožili.

Anja Russ, Terézia Lučeničová, Reinhard Klenke. Altered breeding biology of the European blackbird under artificial light at night. Journal of Avian Biology (2017).
https://doi.org/10.1111/jav.01210

Menno Schilthuizen. Darwin va in città. Raffaello Cortina Editore (2021).

Stran 13
Izgubljene ptice

Airam Rodríguez ,Graeme Burgan,Peter Dann,Roz Jessop,Juan J. Negro,Andre Chiaradia. Fatal Attraction of Short-Tailed Shearwaters to Artificial Lights. Plos One (2014)
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0110114

Rodríguez, Airam et. al. (2017). Seabird mortality induced by land‐based artificial lights. Conservation Biology. 31. 10.1111/cobi.12900.
http://dx.doi.org/10.1111/cobi.12900

Stran 14
Močne luči, ki v velikih mestih osvetljujejo pomembne stavbe in spomenike …

Van Doren, B. M., Willard, D. E., Hennen, M., Horton, K. G., Stuber, E. F., Sheldon, D., Sivakumar, A. H., Wang, J., Farnsworth, A., & Winger, B. M. (2021). Drivers of fatal bird collisions in an urban center. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 118(24), Article e2101666118.
https://doi.org/10.1073/pnas.211666161618

Stran 16
Svetlobni poklon: … umetniška postavitev … dva močna snopa svetlobe, usmerjena v nebo, spreminjata vedenje ptic ...

Van Doren, Benjamin & Horton, Kyle & Dokter, Adriaan & Klinck, Holger & Elbin, Susan & Farnsworth, Andrew. (2017). High-intensity urban light installation dramatically alters nocturnal bird migration. Proceedings of the National Academy of Sciences. 114.
https://doi.org/10.1073/pnas.1708574114

Stran 18
Žuželke: … imajo svojo hrbtno stran vedno osvetljeno ...

Fabian, S.T., Sondhi, Y., Allen, P.E. et al. Why flying insects gather at artificial light. Nat Commun 15, 689 (2024).
https://doi.org/10.1038/s41467-024-4785-3

Stran 18
Posledica svetlobnega onesnaženja je zato upadanje števila žuželk ...

Knop, E., Zoller, L., Ryser, R. et al. Artificial light at night as a new threat to pollination. Nature 548, 206–209 (2017).
https://doi.org/10.1038/nature23288

Stran 20
Čeprav bi jih zlahka opazili tudi plenilci, se jim ti raje hitro izognejo.

Tyler, John & MCKINNON, WILLIAM & Lord, Gwyn & Hilton, Philip. (2008). A defensive steroidal pyrone in the Glow‐worm Lampyris noctiluca L. (Coleoptera: Lampyridae). Physiological Entomology. 33. 167-170.
http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-300.2007.20076.0610.x

Stran 20
Kadar občutijo nevarnost, tudi ličinke oddajajo šibke opozorilne svetlobne utripe.

Novák, Martin. (2017). Redescription of immature stages of central European fireflies, Part 1: Lampyris noctiluca (Linnaeus, 1758) larva, pupa and notes on its biology (Coleoptera: Lampyridae: Lampyrinae). Zootaxa. 4247. 429.
https://doi.org/10.11646/zootaxa.4247.4.5

Chinery, 1998.Guida degli insetti d'Europa. Muzzio editore. ISBN: 8874130252

Stran 20
Zaradi umetne svetlobe se lahko zmedejo, izgubijo, manj svetijo in tako ne najdejo svojega partnerja.

Elgert, C., Lehtonen, T.K., Kaitala, A. et al. The duration of artificial light defines sexual signalling in the common glow-worm. Behav Ecol Sociobiol 75, 154 (2021).
https://doi.org/10.1007/s00265-021-03093-2

Stran 20
Oranžne luči privabljajo samce, modre pa motijo samice.

Van den Broeck M, De Cock R, Van Dongen S, Matthysen E. Blinded by the Light: Artificial Light Lowers Mate Attraction Success in Female Glow-Worms (Lampyris noctiluca L.). Insects. 2021; 12(8):734.
https://doi.org/10.3390/insects12080734

Stran 21
Svetlobni signali

Floriano Papi (1969) LIGHT EMISSION, SEX ATTRACTION AND MALE FLASH DIALOGUES IN A FIREFLY, LUCIOLA LUSITANICA (CHARP.), Monitore Zoologico Italiano - Italian Journal of Zoology, 3:3, 135–184.
https://doi.org/10.1080/00269786.1969.10736139

Stran 22
Netopirji in svetlobno onesnaženje

Debernardi, Paolo & Patriarca, Elena. (2010). Pipistrelli e inquinamento luminoso.
http://www.centroregionalechirotteri.org/download/Polludeso.pdf

Stran 22
… nekatere vrste lovijo v bližini uličnih svetilk nočne metulje

Rydell, J. (1992). Exploitation of Insects around Streetlamps by Bats in Sweden. Functional Ecology, 6(6), 744–750.
https://doi.org/10.2307/2389972

Stran 23
Druge vrste … se nikoli ne navadijo na svetlobo in se ji izogibajo.

Lewanzik, D., & Voigt, C. C. (2014). Artificial light puts ecosystem services of frugivorous bats at risk. Journal of Applied Ecology, 51(2), 388–394.
https://doi.org/10.1111/1365-2664.22206

Stran 28
Umetna svetloba … vpliva tudi na življenje morskih živali.

Davies, Thomas & Duffy, James & Bennie, Jon & Gaston, Kevin. (2015). Stemming the Tide of Light Pollution Encroaching into Marine Protected Areas. Conservation Letters. 9. 10.1111/conl.12191.

Stran 28
Morske želve: … Luči ob obali jih še posebej zmedejo in vodijo v napačno smer, ko ni lune.

Truscott, Zoe & Booth, David & Limpus, Colin. (2017). The effect of on-shore light pollution on sea-turtle hatchlings commencing their off-shore swim. Wildlife Research. 44.
https://doi.org/10.1071/WR16143

Stran 29
Rdeča klovnska ribica: … ribe se ne morejo razmnoževati, saj se pri umetni svetlobi iz njihovih iker ribice ne izležejo ...

Truscott Zoe, Booth David T., Limpus Colin J. (2017) The effect of on-shore light pollution on sea-turtle hatchlings commencing their off-shore swim. Wildlife Research 44, 127–134.
https://doi.org/10.1071/WR16143

Stran 32
Drevesa, ki rastejo v bližini uličnih svetilk, začnejo prej brsteti in njihovo listje po navadi odpade pozneje kot z dreves, ki niso izpostavljena neprestani svetlobi.

Lin Meng, Yuyu Zhou, Miguel O Román, Eleanor C Stokes, Zhuosen Wang, Ghassem R Asrar, Jiafu Mao, Andrew D Richardson, Lianhong Gu, Yiming Wang, Artificial light at night: an underappreciated effect on phenology of deciduous woody plants, PNAS Nexus, Volume 1, Issue 2, May 2022, pgac046.
https://doi.org/10.1093/pnasnexus/pgac046

Stran 32
… zato je v mestu sezona cvetnega prahu in z njim povezanih alergij daljša kot v neposeljenih okoljih.

Sapkota A, Dong Y, Li L, et al. Association Between Changes in Timing of Spring Onset and Asthma Hospitalization in Maryland. JAMA Netw Open. 2020;3(7):e207551. Published 2020 Jul 1.
https://doi.org/10.1001%2Fjametworkopen.2020.2020.7551

Stran 33
Osvetljeni cvetovi mehkega osata privabljajo veliko manj nočnih opraševalcev.

Knop, E., Zoller, L., Ryser, R. et al. Artificial light at night as a new threat to pollination. Nature 548, 206–209 (2017).
https://doi.org/10.1038/nature23288

Pipin

2021-12-14T13:42:34+00:00

PIPIN IN PIPINOVA KNJIGA

Pipinova knjiga je dobila ime po Pipinu, mešancu, ki smo ga posvojili iz Društva za zaščito živali v Kranju. Bil je majčken nagajivec, neverjetno lep in strašansko prijaznega značaja. Ime so mu nadeli že v zavetišču, kamor so ga pripeljali iz družine preveč navdušene babice, ki ga je kupila vnukom za novoletno darilo, prej pa pozabila vprašati starše, če si psa želijo. Ker je bil Pipinov prihod povezan z ustanovitvijo naše družinske založbe, je bilo skoraj samoumevno, da je ta dobila ime Pipinova knjiga.

Od ustanovitve dalje izdajamo “poučne knjige”, bodisi v obliki formalnega izobraževanja, pa tudi tiste, ki so poučne na drugačen način, in nam pripovedujejo morda o duševnih stiskah, ali pa težavah živali v zavetiščih drugod po svetu.

Ena od knjig, ki je prišla na naše knjižne police konec lanskega leta, in spada v kombinacijo obeh omenjenih področij, so PASJI DNEVI Ericke Waller, čustvene pisateljice z otoka, mame treh deklic in treh pasjih nadobudnežev, ki se je tudi sama srečala z marsikatero duševno stisko, pri prebroditvi katere so ji pomagali njeni štirinožni prijatelji. Knjiga, četudi zasnovana kot vzporedna zgodba treh ljudi, ki jim na prvi pogled ni nič skupnega, razkriva različne tabuje človekovih težav, o katerih tudi danes premalo naglas govorimo. Žalovanje, samo-poškodovanje, nasilje v družini, odvzem otroka, iskanje lastnega jaza, sprejemanje samega sebe, je le nekaj tistih tem, ki se jih dotakne pisateljica. Pri spopadanju z vsemi težavami nudi glavnim protagonistom oporo človekov najzvestejši prijatelj, pes.

Ker smo Pipina posvojili iz Društva za zaščito živali v Kranju, kamor smo šli iskati tudi njegovega »bratca« Rufija (ki bo dobil svoj blog v nadaljevanju tedna), smo se odločili, da od vseh prodanih izvodov Pasjih dni do konca tega leta, podarimo 10 % Društvu za zaščito živali v Kranju.

Hkrati vas vabimo, da nam pošljete slike vaših štirinožnih prijateljev na naslov info@pipinova-knjiga.si ter nam poveste, kako ste vi našli svojega zvestega spremljevalca, in z nami delite kakšen trenutek, ko vam je ta pomagal prebroditi težave.

Če ne bi bilo Pipina, verjetno ne bi bilo Pipinove knjige, kot jo poznamo danes. In če ne bi bilo Pipina na Škotskem, potem bi bilo prvo leto življenja v tujini bistveno težje.

Mina

Manj odpadkov, več fermentiranih živil

2021-12-14T13:42:34+00:00

FERMENTIRANO KORENJE - NIČ LAŽJEGA

Fermenting is not just taking care of yourself, it is taking care of the planet.
We have become such a consumer society the majority of us no longer consider what we actually need. A single trip to the shop usually ends with at least twenty items we have never intended buying. Not only did we not intend to buy them, we definitely don’t need them and highly likely we won’t eat them.

George in Poppy

2021-12-14T13:42:34+00:00

Vsi potrebujemo nekoga

Vedno je veliko razlogov, zaradi katerih se odločiš, da boš prevedel neko knjigo. Pri Pasjih dnevih so me pritegnili »pasji«. Že prej sem sledila pisateljici Ericki Waller pri njenih drugih delih, ki, kot toliko dobrih knjig, niso prišle v izložbe velikih londonskih knjigarn, Pasji dnevi pa so dali slutiti, da ji bo tokrat zares uspelo. Ericko pri pisanju vodijo čustva, in kot rada ponavljam, tako pri likovni umetnosti kot pri umetnosti peresa, je to tisto, kar naredi delo edinstveno.

Ko človek bere, išče v knjigi svoje prijatelje, tiste iz življenja, tiste, ki bi si jih želel spoznati, potuje v domišljiji, četudi se ne premakne iz svojega naslanjača, nekam gre. Čar človeških misli. Knjiga je življenjska vzporednica treh ljudi, medsebojno neodvisnih, a hkrati prepletenih. Zgodba treh ljudi, ki potrebujejo pomoč, kot tu in tam vsi mi.

Ena izmed zgodb je Georgeva zgodba. Karakter, ki marsikomu ne bo všeč. Namrgoden, zadirčen, nesramen ostarel moški. Zoprn. Človek ga niti pozdraviti ne bi hotel, kaj pozdraviti, na drugo stran ceste bi stekel, samo da se mu izogne. A pod vsemi temi plastmi, je meni pripeljal nazaj mojega dedka. Je samo osamljen, prizadet, žalosten. Je človek, ki ne joka. Je nergač, ustaljen v svojih navadah. Zna delati le to, kar je delal celo življenje. Zaprt za dvojnimi vrati, brez stika z drugimi. On in njegova žena na drugi strani teh vrat. In kar je delal, je delal za ženo. A nikoli z ženo. Dve kolesi, ki sta se lahko vrteli le skupaj, a jima je os preprečevala, da bi se kadar koli vrteli po isti kolesnici.

Poppy je vse, kar je Georgu ostalo od žene. Pes, ki ga noče. A kaj, ko pes hoče njega. Pes ima samo njega. Psu je malo mar za žal besede. Pes odpusti, pozabi, v trenutku, ko ga pričaka objem.

Ali je bil pes tisti, ki je manjkal mojemu dedku? Morda. Ali bi ga to odprlo svetu, odprlo dvojna zaprta vrata? Ali bi odkrival nove poti? Ali bi prenehal neprestano delati? Ali bi se z ženo nekam odpeljala in nikomur nič povedala? Bi razpravljala o psu in kaj potrebuje? Bi se pes zvil med njiju, ko bi gledala televizijo? Bi ga oba takrat skupaj pobožala in bi se njuni roki srečali?

Psi v ljudeh zbudijo najboljše. Psi ljudi zbližujejo. Knjiga Pasji dnevi odpira vrata priložnostim … Ne bodimo tiho.